Maj ugasnil je vse luči,
Izginil, kot da ga ni
in topli večeri sami bedijo,
mislijo nate.
Brez spominov, kot da jih ni
nikoli bilo
za naju dva, osamljena
pod luno sva.
Greva tja, kjer ni ljudi,
sem le jaz in si le ti,
misel nate, ki
po tebi hrepeni.
Kakor sneg na prvi maj
rada bi, da prideš kdaj
in povabiš me s seboj
daleč nad oblake.
Kakor sneg na prvi maj
te čakala bom,
da prideš kdaj,
vrni se kot sneg na prvi maj.
Vem, prišel boš, kot pride dan,
milijone let bil si sam
pod sivo zaveso, sredi neba
in čakal na jutri.
Iskal svoj namen,
v nežnem srcu izgubljen,
v meni pa še
tvoje upanje gori.
Kakor sneg na prvi maj …
Kakor sneg na prvi maj
spet si vrnil se nazaj
in za vedno boš ostal z menoj.