Pazi nase, so mi rekli tisto noč.
Mesto polno je duhov, ki več te ne spustijo proč.
V ognjen obroč zaprejo te, ki sprva še pogreje te,
počakajo, da tiho izveniš.
Nisem jim verjel in večeru se predal.
Naj kar skuša me skušnjava, jaz ne bom se ji prodal.
A ko prvi je metek poletel, me naravnost med oči zadel,
sem izgubil svoja tla.
Zdej padam in padam. A me bo kdo ujel?
Z odprtimi rokami, z obrazom nasmejanim.
Zdej padam in padam. A bo kdo razumel?
Če mi nič ne uspe, če izgubil bom vse,
kar sem si želel.
Nisem jim verjel in večeru se predal,
izpijal sem mladost, z luno bolje se spoznal.
A ko prvi je metek poletel, me naravnost med oči zadel,
sem izgubil svoja tla.
In preden se nova noč zavrti,
okrog mene nikogar več ni.
Kje ste vsi
takrat, ko najbolj boli?
Zdej padam in padam. A me bo kdo ujel?
Z odprtimi rokami, z obrazom nasmejanim.
Zdej padam in padam. A bo kdo razumel?
Če mi nič ne uspe, če izgubil bom vse,
kar sem si želel.
A me bo kdo ujel?
A me bo kdo ujel?
A me bo kdo objel?
Zdej padam in padam.