Zadnji žarek zaneti prvo zvezdo,
morje poljubi nebo.
Klif strunjanski, odene se v temo,
sliši se pesem valov.
Zvok kitare in neskončni večeri,
vonj njenih las mi boža obraz.
Vse, kar kdaj sem ljubil je tik ob meni,
ko jutranji ogenj previje se v dan.
Hladen veter zapiha na obalo
meni je toplo.
Kot pomlad ki prežene zimo,
njeno mehko telo.
Vse, kar kdaj sem ljubil je tik ob meni,
vse, kar sem želel je utrinek iz sanj.
Hvala ti za jutro po dolgi temi,
hvala za objem pod svodom neba.