Brajda hrani vse spomine,
tam so naše korenine
od pomladi do jeseni.
A pozimi v dvorani
zopet pod obroči zbrani,
prostovoljno zasvojeni.
Košarka je kakor droga,
kje je nova doza, kje je žoga?
Koš, koš, koš, dajmo naši,
spet srce je na parketu,
takih ni na celem svetu,
koš, koš, koš, dajmo naši
Tminski košarkaši!
Koš, koš, koš, dajmo naši,
naj poraz bo ali zmaga,
klubska barva nam je draga,
koš, koš, koš, dajmo naši
Tminski košarkaši!
Nove tekme, nove zgodbe,
trojke, driblingi, poškodbe,
pot od pekla pa do raja.
Kar lepo je, hitro mine,
vse prekrije zvok tišine,
ta ljubezen pa kar traja.
Košarka je del življenja,
žarek naših sanj in hrepenenja.