Zakaj si vrnila si pogled,
ko bolje bi bilo, da ne, o, Eva.
Me gledaš in poljubljaš me,
odgovora ne veš, zakaj,
bolje bi bilo, da šla bi vsak na svojo stran.
Nazaj ni več poti.
Med nama je globoka reka,
med nama je prepad spoznanj, o, Eva.
Vsak zase zdaj živiva,
bežna srečanja, trenutki v upanju,
da znova mogla bi živeti.
Nazaj ni več poti.
Nazaj ni več poti.
Nazaj ni več poti.
Odpadel je poslednji list,
ostal je le spomin, beseda Eva.
Brez slovesa, brez besed
odšla si tiho brez solza,
belo jutro je prekinilo model:
Njenega življenja, njenega življenja.
Njenega življenja, njenega življenja.
Njenega življenja.