Zjutraj, ko vstanem, oči si pomanem,
v špeglu zagledam obraz.
Oči so rudeče, lasje pa štrleči,
iz ust pa prav grozen zadah.
V glavi šumi mi, na bruhanje vleče,
rokca se trese kot vrag.
Žepi so prazni, že vidim prikazni,
v duši nastal je preplah,
v duši nastal je preplah.
Štimung je bil res taprav,
so flaše letele, vse kelnarce pele.
Štimung je bil res taprav,
so flaše letele, vse kelnarce pele,
ko petdeset let sem nabral.
Srebrni lasje, zlati zobje,
pljuča mi škripajo vsa.
Križ me boli, ta stara teži,
trdota v kolena je šla.
Čakam na luno, na polno luno,
s prijatlji bom luštno zadet.
Še dva zimska montla v življenju ponosim,
adijo, v nebesih že spet,
adijo, v nebesih že spet.