Vetrovi s severa,
barve bisera
in črna vrtnica,
ki raste do neba.
Med nama reka zdaj
je kot ocean,
zajela si me z dna
in spustila me dol na trda tla
in šla.
Zima bo spet,
pravi mi starec siv in bled,
brez besed
čaka, ker rad bi bil objet, spet objet.
Vetrovi s severa,
barve bisera,
to jutro leto je,
odkar si šla.
Vsak dan razbijam led,
lažem in igram,
o tebi pravijo,
jaz pa delam se, da te ne poznam,
zaman.