Midva se ljubiva in se sovraživa,
ta zgodba prepovedana je lepa.
Letiva v nebo in padeva na dno,
lepo je s tabo in hudo, edina.
Noč je pot do zvezd.
Spet sanjam al’ vse je res?
Zgledaš k da si iz nebes.
Dan je slaba vest.
Spet sanjam al’ vse je res?
To je igra dveh teles.
Velik je ta svet, hočeva živet’.
Midva sva kot plamen, sva kot led,
slepa sva oba, zadeta od neba,
zdaj se svet vrti za naju dva.
Frendica ti prav,
da z mano ne smeš,
zate nism taprav
in to dobr veš.
Ti zgledaš čist “vau”,
vse mi je všeč,
js hočm čist mau,
dej, zame zapleš.
S tabo mi je lepo, kar se ne sme je sladko.
A zdaj naju nekdo preklinja.
Gori ljubezen ta, čista kot sveta tla,
na njih stopila sva, boginja.
A velik je ta svet, hočeva živet’.
Midva sva kot plamen, sva kot led,
slepa sva oba, zadeta od neba,
zdaj se svet vrti za naju dva.
Js nisem Supermen,
ker nimam moči, da se ti uprem.
Skupi na poti zložina,
tvoj Romeo, Julija moja, edina.
Ne morm brez tvojga dotika,
rdeča šminka me mika k’ bika.
To kar mava hočm, da traja,
s tabo grem iz pekla do raja.