Kaj nama ostane?
Prižgana cigareta, ki ugaša v pepelu,
nepopit kozarec vina in guba jeze v čelu.
Kaj nama ostane?
Toliko je sanj, ki pletla leta so pred nama,
sva kot smetana na torti, ki je zjutraj že postana.
A imela sva vse,
vsak dotik je bil dovolj,
bil vsak dih za morje sol,
iz najmanjšega poljuba
se rodila je obljuba.
V naju še verjamem,
vem, vse barve so v tebi
in nazaj te vzamem,
ker preveč te je v meni.
Kaj nama ostane?
Vrata so odprta, ker odšla sva brez besede,
od kralja in kraljice sva prišla do bede.
Kaj nama ostane?
Bova gledala nazaj, v sebi zbujala spomine,
umirala počasi in čakala, da vse mine.
Za naju vse je tu,
ogenj bova spet prižgala
in pri meni boš ostala,
jaz bom varna moška roka,
dal bom smeh namesto joka, ker …