Moje pesmi
ne pojejo kot prej,
te besede
nočejo naprej.
Vem, to si ti,
ki kradeš rime mi,
spet sem sam,
ljubiti več ne znam.
Moja soba
skriva lep spomin,
tvojo sliko gledam
pijan od bolečin.
Kako sovražim noč,
saj nisi tu z menoj,
spet sem sam,
ljubezni ne poznam.
Ali zmoreš ti
oprostiti mi?
Ta ogenj še gori,
govorijo vsi.
Ali zmoreš ti
še kdaj sanjati
o ljubezni najini?
Prihaja jesen,
listi padajo,
moje roke
še vedno hladne so.
Jokalo bo to nebo,
vem, tebi ni hudo,
spet sem sam,
ljubiti več ne znam,
spet sem sam,
živeti več ne znam.