Tvoj pogled nocoj pove mi vse,
danes so odveč vse besede,
tvoja dlan ob meni ne vzdrhti,
čas zarisal nove je poti.
Brez pomena zdaj ustavljam te,
vem, življenje zdaj te k njemu vleče,
nima smisla, da prikrivaš mi,
ob meni zdaj le senca sebe si.
Ker kamen s srca je padel na tla,
ko z njim si odšla,
pod težo besed, ovitih v greh,
si pozabila me.
Ker kamen s srca je padel na tla,
ko z njim si odšla,
od svita do teme še vznemirjaš me.
Priznam, da nisem še pozabil te
in sploh ne vem, zakaj še vedno upam,
nima smisla, da prikrivaš mi,
ob meni zdaj le senca sebe si.