Napisal tvoje sem ime na bel papir,
v moji duši prebudila si nemir.
Si videla me, ko čakal sem te vso noč.
Bilo me je strah, a luna je dala moč.
Ker ti si iz drugega sveta,
a vem, da si mi usojena.
Od tebe pijan razmišljati ne znam,
pridi bliže, malo niže, da ne bom več sam.
Sanjam, da me boža tvoja mehka koža,
kot avgusta veter sredi Portoroža.
Ne najdem besed, sladkih kot med za tebe.
Lagati ne znam in vedno izda me sram.