Bela kot sol,
tvoj poljub odpre mi staro rano,
ki ni mi dovolila, da bi ljubil.
Bela kot sol,
sprala z nje boš strah,
da vse lepo na koncu bi izgubil.
Bela kot sneg,
stopi se na zemlji, ki je spala,
le enkrat zacveti najlepša roža,
stopi se, da njej boš vodo dala.
Bela kot roža,
ki na mojem grobu bo dišala,
ko bo tujec zlate črke bral,
čisto tiho mu bo šepetala,
on ni mrtev, on je ljubil.
Bela kot sol,
bela kot sneg,
bela kot roža,
bela.