Tekstovi.me

Pročitajte tekst Puntarska od autora: Iztok Mlakar

Puntarska

Iztok Mlakar
Pred več kot dvesto leti, nam štorija govori,
da strašno so nervozni bli naši nonoti.
Če kej jim je sfalilo, če kej jim ni blo prou,
so grofa tko ku prasca nataknli na kol.
An vse so mu pobrali, kar vrednga je blo,
požrli v grajski kleti vse vino vse meso.
Jen poli so groficu, ma ben tisto pustmo stat,
da vidli pot domov bi, so še zažgali grad.
Lalala lalala lalala lala la la lalalala
Zdej pravjo, da ne dela več takih se reči,
k zdej baje živimo v civilizaciji,
kjer treba ti ni delat, če dob’r znaš gobcat,
ma če garaš ku živina, pej moraš gob’c zdržat.
Jz sm, ku zdej se reče, nekvalificiran kmet,
jn ku vsak kmet znou zmerom sm dosti potrpet.
Nervozen zdej ratavam, pomagat si ne znam,
ma sej nisem kriv, če take jz prednike imam.
Lalala lalala lalala lala la la lalalala
V meni zdej prebuja spet puntarski se duh,
marskteru vidim monu, k žre zastonj me kruh.
Jn nikdar nč ne dela, k’ samo iz kruha drek,
aaa, čakte čakte, pršu bo zlati srednji vek.
An takrat ku spet pride tisti zlati cajt,
ne skrbte, znou orodje si bom pravu najt’.
Sem se moderniziral, sekirce nimam več,
ma tudi sz motorku bi padla glava preč.
Lalala lalala lalala lala la la lalalala