Beštija
Iztok MlakarVčasih mi je tku ku da mi kej fali,
ku da bi ‘telo neki u meni kažin nardit,
ku da b’ mi jetra gledala ven iz oči,
včasih mi je prou res ma za se ubit.
Mmm, čreva plešejo mi čačača,
ku mitralja ropota srce, pa si rečem,
ejla nebeš, naš se ne da,
princip je princip, danes ne!
Eee, poznam ta šentiment, vem kam daleč zna peljat ta reč,
do čer kej ne popijem jest nisem kontent,
an pole vržem pamet preč an ratam
beštja (prasc), žival (svinja), belva, kaštruon (va fan kulo),
pijan ko šilur (škifo), eee danes ne!
Ma ben ni zdravo ostat prou cel dan doma,
je dobro nardet tku pred spanjem eno passegiato
(ja, ja, ja, da se človk noge pretegne, tku namalčk).
An ku sem reku naš se ne da, ancuj bom pazu,
ancuj jaz ne bom beštja ratu,
an šou bom daleč stran od ošterije,
ma noge iz navade nesejo me če.
Ma ben če smo že tu ni greh če človk popije
tko pred spanjem enu švoh kafe
(ja ja, vemo kako gre ta reč naprej, he he he).
Grem noter, kelnerci se prou zmerom mudi:
“Kej boš spil, dej ne se zmišljavat, vidiš da nimam cajta, hitro, reci!”
Nankar malo cajta za razmislit ne pusti,
se zmotim zarad nje an rečem:”Dej dva deci!”
(uuuuuuuu, sam falu, ma je ona je kriva, ona je kriva, ona, ona je kriva!)
Dobro spijem, mislim jet, bumf po rami:
“Eee, glej kuga po dolgem cajti vidim spet, ma dej povej mi kej, ku si, ku gre?”
Gre gre, hudiču u ret (ooollaa, zdej smo pej tam)
Glih mene si našu, cagan ušiv, o vem kaj me boš prašu:
“Kej boš kej spil? he heheh”
Ku nej si zdej zmislim kejšnu škužu,
če rečem ne me bo gledal debelo,
če mu rečem za princip me bo šlatal za čelo,
ma ben dobro, rečem:”Pijem belo!”
(ajejej, danes ne bo zneslo, nimam sreče, nimam sreče,…)
Če dolgo pada dež, prlezejo iz zemlje gliste,
ne moreš stopit, ne da bi s kašne nardu polpet.
Tako prlezejo u betulo pijandure iste,
vsak večer en kjer je eden jih narmanj še pet.
Ma ne morš falit, ne morš jim utečt,
eden po eden pride tko klapa vsa,
an z usakim je treba kej popit en kašno reč,
čez en cajt skontam da sem spil že ohoholala, …
Porka putana kašni so ljudje, ma briga njih če ti svoje principe maš.
Ma kamor je šel bk še štrk naj gre, mi je vse glih,
danes naš spet je ratu beštijaaa,…
(dej še enu rundu porkodijo)
“Fantje, ne stojte tolko pit, kdo vas bo nesu domov?”
“Kdooo, kdo bo mene reku svinja?”
Uuuuurghhhhhhhhhh,…
Drugi dan, miaaaaaaaaaao,
drugi dan, miaaaaaaaaaaao,
drugi dan mi je tku ku da mi kej fali,
ku da bi ‘telo neki u meni kažin nardit,
ku da b’mi jetra gledala ven iz oči,
drugi dan mi je prou res, ma za se ubit!
ku da bi ‘telo neki u meni kažin nardit,
ku da b’ mi jetra gledala ven iz oči,
včasih mi je prou res ma za se ubit.
Mmm, čreva plešejo mi čačača,
ku mitralja ropota srce, pa si rečem,
ejla nebeš, naš se ne da,
princip je princip, danes ne!
Eee, poznam ta šentiment, vem kam daleč zna peljat ta reč,
do čer kej ne popijem jest nisem kontent,
an pole vržem pamet preč an ratam
beštja (prasc), žival (svinja), belva, kaštruon (va fan kulo),
pijan ko šilur (škifo), eee danes ne!
Ma ben ni zdravo ostat prou cel dan doma,
je dobro nardet tku pred spanjem eno passegiato
(ja, ja, ja, da se človk noge pretegne, tku namalčk).
An ku sem reku naš se ne da, ancuj bom pazu,
ancuj jaz ne bom beštja ratu,
an šou bom daleč stran od ošterije,
ma noge iz navade nesejo me če.
Ma ben če smo že tu ni greh če človk popije
tko pred spanjem enu švoh kafe
(ja ja, vemo kako gre ta reč naprej, he he he).
Grem noter, kelnerci se prou zmerom mudi:
“Kej boš spil, dej ne se zmišljavat, vidiš da nimam cajta, hitro, reci!”
Nankar malo cajta za razmislit ne pusti,
se zmotim zarad nje an rečem:”Dej dva deci!”
(uuuuuuuu, sam falu, ma je ona je kriva, ona je kriva, ona, ona je kriva!)
Dobro spijem, mislim jet, bumf po rami:
“Eee, glej kuga po dolgem cajti vidim spet, ma dej povej mi kej, ku si, ku gre?”
Gre gre, hudiču u ret (ooollaa, zdej smo pej tam)
Glih mene si našu, cagan ušiv, o vem kaj me boš prašu:
“Kej boš kej spil? he heheh”
Ku nej si zdej zmislim kejšnu škužu,
če rečem ne me bo gledal debelo,
če mu rečem za princip me bo šlatal za čelo,
ma ben dobro, rečem:”Pijem belo!”
(ajejej, danes ne bo zneslo, nimam sreče, nimam sreče,…)
Če dolgo pada dež, prlezejo iz zemlje gliste,
ne moreš stopit, ne da bi s kašne nardu polpet.
Tako prlezejo u betulo pijandure iste,
vsak večer en kjer je eden jih narmanj še pet.
Ma ne morš falit, ne morš jim utečt,
eden po eden pride tko klapa vsa,
an z usakim je treba kej popit en kašno reč,
čez en cajt skontam da sem spil že ohoholala, …
Porka putana kašni so ljudje, ma briga njih če ti svoje principe maš.
Ma kamor je šel bk še štrk naj gre, mi je vse glih,
danes naš spet je ratu beštijaaa,…
(dej še enu rundu porkodijo)
“Fantje, ne stojte tolko pit, kdo vas bo nesu domov?”
“Kdooo, kdo bo mene reku svinja?”
Uuuuurghhhhhhhhhh,…
Drugi dan, miaaaaaaaaaao,
drugi dan, miaaaaaaaaaaao,
drugi dan mi je tku ku da mi kej fali,
ku da bi ‘telo neki u meni kažin nardit,
ku da b’mi jetra gledala ven iz oči,
drugi dan mi je prou res, ma za se ubit!