Danes sem prejel tvoje pismo, deklica,
in ne vem, če bi verjel, kar pišeš mi.
Zdaj konec je vsega in nikdar ne boš prišla
več v park, ki najin je, deklica.
Deklica, deklica,
saj že veš, da te neskončno rad imam.
In zakaj pišeš, naj pozabim vse,
ko pa veš, deklica, da ljubim te?
Le kako pozabim naj dni, ko skupaj sva bila,
tvoj šepet, da moja si, moja le.
In kako pozabim naj tvoj obraz, ki sanjam ga
vse noči, vse noči, deklica.
Deklica, deklica,
saj že veš, da te neskončno rad imam.
In zato vrni k meni se nocoj,
ves potrt v parku čakam, čakam te,
čakam te, deklica čakam te.