Pod mojim oknom spet pomlad je zacvetela,
na oknu v lončku spet je roža zadehtela
in pesem ptic je znova mi srce ogrela,
ki kot oddaljen klic spet vabi me na pot.
Razvila rada bi na barki jadra bela,
da v rahlem vetru bi kot krila se razpela.
Čez modro morje bi kot ptica poletela.
O tebi sanjam spet, po tebi hrepenim.
Zaljubljena v Portorož
se znova vračam nazaj, saj kliče me tvoje naročje
in vabi me obala sanj,
kjer modro morje šumi in veter se s palmami ljubi.
Zaljubljena v Portorož,
kjer čudovita je noč, prepolna je barv in luči,
kjer podarila svoje sem ti srce,
ko sredi rož si ljubil me.