Povabi me na sprehod,
pa naj bo dež ali sonce povsod
in bodi takšen kot si
in dnevu predaj se,
živet se mudi.
Na morje pelji me kdaj,
pa naj bo marec, avgust ali maj,
naj veter bo v laseh
in naj zažarijo
ti iskre v očeh.
Saj življenje je prekratko,
vzemi čas si kdaj za me,
mogoče jutri,
bo prepozno že.
Povabi me v gore,
pokaži mi vse skrite steze,
poljub na vrhu mi daj,
vdihni globoko
in greva nazaj.
In nič narobe ne bo,
če me na kavo povabiš samo,
povej, da prideš nocoj,
naj zopet začutim,
da rad si z menoj.