Včasih sama ne vem, kaj bi,
s tabo sem, kot da me ni,
odsoten pogled, ko več nimam besed,
ne ljubezni.
Gledam te, si to res še ti,
moški moj, vseh mojih dni?
Si skozi čas izgubil svoj obraz,
brez ljubezni?
Gledaš me, božaš mi dlani,
praviš mi, da vse to si ti,
več kot tisoč besed mi pove tvoj pogled
poln ljubezni.
Če te kdaj ni, ko res sem na dnu,
ko si želim, da ti bil bi tu,
že pozabim na vse, kar bilo je,
poslušam srce.
Kadar te ni, več nimam moči,
kadar te ni, srce hrepeni,
da pozabim na vse, kar bilo je,
te iščem in čakam, želim te, poslušam srce.
Včasih svet se narobe zdi,
vse boli v moji ljubezni,
smeh in žalost sta v njej,
vse tako je kot prej v ljubezni tej.
Ko gledaš me, božaš moj obraz,
praviš mi: »Vse to sem jaz.«
Več kot tisoč besed ti pove moj pogled
poln ljubezni.