Ave Marija, Ave Marija,
tam iz daljave poje mi zvon.
Tih že večer objema dobrave,
v meni spomin na dom se budi.
Na griču tam je cerkvica,
obsijana vsa z lučjo,
pod gričem pa domača vas,
tja me sanje vabijo.
Ave Marija, Ave Marija,
kmalu se vrni, v srcu doni.
Ave Marija, Ave Marija,
spet hrepenenje na dom mi budi.
Ko se na nebu zvezda utrne,
v daljo letim na krilih želja
in domačijo spet uzrem,
toplo okna sijejo
na rože, ki na njih cveto,
spet mi v srcu je lepo.