Kjer večno sonce je doma,
kjer z zlatom je posut vsak vrt,
najlepši košček je sveta,
najlepši kraj cvetočih Brd.
Vinograd se blesti povsod,
vmes sadovnjak, bela pot,
ob griču vas, ponosni rod
stoletja že biva tod.
Tu veje topel dih z morja,
pomlad med griči je doma,
ujeto sonce v grozdje je,
sladko v kozarcih smeje se.
Čar Goriških Brd,
sanje mojih mladih let,
večni moj cvetoči vrt.
Čar Goriških Brd
svet je zase, svet prelep,
vedno bom ostal sred’ trt.
Ko češnje zopet zacvete,
raznaša veter njihov cvet,
kot sneg bi padel po bregeh,
ko bele so neveste spet.
Lepo je tu, ko je pomlad,
še lepše je na jesen,
ostal bi tu za vedno rad,
življenje tu je kot sen.