Vedno, ko se spomnim tvojega imena,
v duši se zbudijo žametna poletja.
Vedno, ko zaslišim šepetanje vetra,
k tebi me odpelje dolga bela cesta.
Vedno, ko zagledam zvezde nad gorami,
spomnim se na tebe, ni te več med nami.
Vedno ko prižigam lučko za življenje,
stisne me pri srcu daljno hrepenenje.
Pogrešam te vsak trenutek.
Svet je prazen, ker te več ni.
Ostale so le obljube,
a ti čakaš me nad zvezdami.
Vedno, ko objame svetla noč planine,
spet zagledam naju v soju mesečine.
Vedno, ko zaslišim pesem iz davnine,
čutim, da prihajaš k meni po spomine.
Pogrešam te vsak trenutek …
Pogrešam te!
Vem, da čakaš me!
Pogrešam te vsak trenutek …
Vem, da čakaš me nad zvezdami!