Tiha, tiha me boža melodija
kot bi življenja simfonija
šepetala na uho, svojo zgodbo žalostno.
Tiho potujem skozi spomine
a zvok mi stare violine
vrača lik tvoj nasmejan,
ki še rada ga imam.
Osamljena, osamljena
v duši ranjena,
ujeta v spomine
veene sem pozabljena
sama s sabo se borim,
življenju ne sledim,
osamljena.
Osamljena, osamljena
v duši ranjena,
ujeta v spomine,
od Boga pozabljena,
sama s sabo se borim,
življenju ne sledim,
osamljena.