V srcu nosim nekega mornarja,
ki v širnem morju čez valove jadra.
Mi piše vroča pisma, da me čaka,
za mene res ni večjega junaka.
Ko ladja v luko končno le pripluje,
mornarje mnogo ljubic pričakuje.
Mornarček moj otožen spet sameva.
Prijatelj naš, ne bodi taka reva.
A moj mornar le misli name,
v temni noči še ne spi.
Jaz vem, srce njegovo
za moj poljub mu le gori.
A moj mornar le misli name,
ko drugi gredo vasovat
in ko domov se vrne,
nataknil mi bo prstan zlat.
Dekle se vsako rado mu ponuja,
a ni mu mar za vsa dekleta tuja.
Bi vsaka rada vroč poljub mu dala.
Le pazi, ti še sama boš ostala.