Prebiram strune jutrišnjega dne,
odmevam pesmi mnogih davnih let,
za redkimi ostane vsaj ime,
za tisoči se izgublja sled.
Prebiram strune, vase se ozrem,
ne morem skriti, koga rad imam,
še tole zaigram, zavesa pade –
oder vam predam.
Otroci pankrtov ne boste brez očetov,
lepo je biti mlad v deželi delavcev in kmetov.
Otroci pankrtov ste novi rod poetov,
zdaj vi več ne zaupate generaciji očetov.
In na koncu več ne veš
kdo je proti, kdo je za
in pomisliš pravzaprav,
da kdor hoče, naj ima.