Njene so besede
utemile strastne poglede.
Dih na tihi njen obraz
zavrba prijeten glas.
Odprem oči, sam se prebujam,
ko noč kliče jutro, da se zbudi
Vzel jo bom v svoj objem,
naj ostane le pri njem,
naproti njeni dobroti.
Ko je ni, se mi zazdi,
ko je ni, da vse zaspi.
Ko je ni, se mi mudi
k njej nazaj.
Vonj na blazini,
zadnji spomini.
Jaz poznam vsak njen gib,
ona ve za moj utrip.
Preden gre, vedeti mora …