To je pesem za prijatelje,
pesem za mladost.
Tako mladost,
da bi spet rodil se zanjo.
Kar tako.
To je pesem za pozabljene
junake starih dni,
prijateljev vetra,
prvoborcev vseh ljubezni,
kot jih ni.
Ko si včasih sam in brez moči,
ko ne najdeš pravih besed,
ko ti pravijo: “Poglej kakšen si,”
ti včasih zbeži:
Najboljših več ni,
najboljši so šli,
ostalo nas je malo
pravih ljudi.
Ne, najboljših več ni,
najboljši so šli,
mi smo zadnji potomci
zaljubljenih v ljubezen.
To je pesem za prijatelje,
pesem za pogum.
Daj, natoči še enkrat,
svet je zdaj drugačen,
kot se zdi.
To je pesem za odpisane,
pesem drugih dni.
Vzameš si jo, ko si sam
in čutiš da odhajaš
nekam stran.