Narobe sem napisal tvoje ime
in zdaj več ne verjameš, da pomeniš mi vse,
zdaj si vsa užaljena, še vrat več ne odpiraš,
ne dvigaš telefona in pisem ne prebiraš.
Narobe sem napisal, zdaj mi je žal
in če takrat bi vedel se ne bi igral
in ne bi sploh napisal tistega grafita,
da vsi ti govorijo, če res še nisi sita.
A jaz sem le napisal tako zaradi rime,
ker veš, da na “Angelika” se nič ne prime.
Napisal sem “Anita”, ker lepše se konča
in hitro najdeš rimo, saj vsak jo že pozna.
Anita, Anita,
Anita ni nikoli,
Anita nikoli.
Na hitro sem napisal in komaj zbežal,
še zdaj ne vem, kako me ni tvoj oče spoznal
in zdaj si vsa užaljena, držiš se svoje mame,
zvečer zapiraš okna, še psa pošiljaš name.