Šumiš, kot da bi jokal
in manj te je kot tiste dni,
ko rasla sem s tvojimi smrekami.
V dušo so se ti
zajedli rjavi madeži,
o, kaj so ti storili,
morda jih zaboli.
Ne umiraj, moj gozd zeleni,
naj dim strupeni ne pomori košatih smrek.
Ne umiraj, moj gozd zeleni,
rasti in prekrivaj širni dol in breg.
Zapela bom pesem,
vsem ljudem naj zakričim,
pustite gozdu, naj zeleni.