Modre luči,
zvonec glasno zvoni,
na pragu tuj obraz.
Človek v modrem
mi z eno besedo
ustavil je čas.
Solza na licu,
v meni odmeva
tvoj topel glas
in tvoje besede
za vedno zbledele so.
Tihe so zdaj noči, ko v mislih si ti
in roža ob cesti, kjer je konec tvoje poti.
Mesec naj boža te v noči brez zvezd,
a v meni ostal spomin bo sledi sivih cest.
Modre luči,
zvonec glasno zvoni,
na pragu tuj obraz.
Človek v modrem
mi z eno besedo
ustavil je čas.
Nisem verjela
in ne razumela,
da te več ni,
to je resnica le,
ki me tako boli.
Tihe so zdaj noči, ko v mislih si ti
in roža ob cesti, kjer je konec tvoje poti.
Mesec naj boža te v noči brez zvezd,
a v meni ostal spomin bo sledi sivih cest.
In mesec naj te čuva
v mojem imenu.