Vsaka zgodba, tako se začne:
Nekoč v davnih časih je živelo dekle.
Dekle, oj, dekle, skozi leta in čas
je nona postala, učila je nas.
Da ljubezen je večna,
le ko ljubim, sem srečna.
Ona, ona je ta, ki plete poti do srca.
Ona, prav uona je ta, ki dala bi vse ti,
vse, kar ima.
Ugasnejo sveče, utihne refren,
da tvoje besede zapojem vsem.
Fantić, oj, fantić jaz tebe štemam,
ti sreča si moja, si moja pomlad.
Ko te gledam, sem srečna,
naj najina štorja bo večna.