V življenju v dvoje kdaj zletiš v nebo in padeš spet,
greš naprej in greš nazaj, kdaj glasno, kdaj brez besed.
Ko ne gre, lahko je reči: “Zdaj odhajam, zdaj grem stran!”
in nikoli ne izveš, kaj bi prinesel ti nov dan.
Razmisli, preden greš, razmisli, da ne bo ti žal.
Morda je prav, da bi korak takrat obstal.
Razmisli, preden greš, ker več poti nazaj ne bo.
Morda pa ti slovo sploh ni bilo namenjeno.
Sem mar jaz bolj kriv, si kriva ti, je to pomembno res?
In kdo ognju vetra da, kadar pride kaj vmes?
Le zakaj bi stopala po trnju, če pa bi lahko
pot postlala s cvetjem si, da srcu bi bilo toplo?