Kako se lahko to zgodi,
da sreča skoz’ dlan ti spolzi?
Mi praviš, da konec je to,
da z drugim ti lepše zdaj bo.
Pred vrati te hiše stojim,
s solzami na licu želim,
da sanje le žalostne so,
ki jutro vzelo jih bo
in pojem:
Lahko noč, lahko noč!
V srcu te vedno bom nosil s seboj,
tudi če enkrat bo drugi s teboj.
Lahko noč, lahko noč!
S tabo življenje je kakor pomlad.
Vedi, da s tabo živel bi spet rad.
Pred vrati te hiše stojim,
s solzami na licu želim,
da sanje le žalostne so,
ki jutro vzelo jih bo.
A vidim, da to res je vse,
da sanje to niso bile.
Vzeti bo treba slovo,
jaz upam, da žal ti ne bo,
ker pojem: