Spet imam lepljive misli,
prav vse, ujamem nanje.
In občutki spet so tisti…
Zdaj se topim a nisem takšne vrste,
in se bojim, da stečem skozi prste,
še pamet bi dala zanje!
Pa ra pam pam…
Vsi metulji so v meni zbrani,
naj letijo k tebi v omami.
Čakam – te sploh še zanima,
naj ugasneva ali goriva?”
Kako mi narekuješ sanje,
ne, nočem razumet
zakaj potem dišiš že vanje
se le topim in tečem skozi prste
in dobro veš da nisem tiste vrste
še sebe sem dala vanje
To je moj čas
da plamen prižgem