Mama, zlata mama
lepša si kot kdaj prej.
Mama, zlata mama
vstani in se nasmej.
Vzemi moje rože,
daj jih pod posteljo
in ta bela soba
pusta nič več ne bo.
Včeraj natrgal droben sem šopek rož,
oče je rekel: “Mamici nesel jih boš.”
Jutri, v nedeljo, šla bova k njej,
reci ji, reci, da lepša je kot prej.
Mama, zlata mama
lepša si kot kdaj prej.
Mama, zlata mama
vstani in se nasmej.
Reci vsaj besedo,
očka zakaj molčiš?
Mama, zlata mama
glej, da me ne pustiš.