Kje so tisti časi, ko sem vozil brod,
je govoril oče žalosten povsod.
Kje so tisti časi, ko sem srečen bil,
na obeh bregovih Mure sem se veselil.
Mura pa je tekla, oče čakal je,
moja skrita želja izpolnila se,
da po dolgih letih sem postal brodar,
te čez Muro peljem, oče, to je Božji dar.
Mura, Mura, Mura, zibaš me kot mati.
Mura, Mura, Mura, hočem tvoj ostati.
Mura, Mura, Mura, svojo pot hitiš,
Prlekom, Prekmurcem duše si obliž.
Mura, Mura, Mura, naj nas varno pelje.
Mura, Mura, Mura, naj izpolni želje.
Mura, Mura, Mura, le tiho žubori,
Prleki, Prekmurci tvoji smo prijatelji.
Kje so tisti časi, kje prijatelji,
tu pa tam le k’teri z Muro še živi.
S solzami je krstil oče ta moj brod,
hvala, sinko, Bog naj čuva Mura te povsod.