V jesenski noči jaz ne morem spati,
solze, solze mi silijo v oči.
Mesec sveti, jaz pa premišljujem,
kako se moji ljubici godi.
Dve leti in pol sva midva se ljubila,
dve leti in pol sva midva srečna b’la.
Božja roka naju je ločila,
sam Bog ve, če se še vidiva.
V senčki, v k’teri sva midva sedela,
v k’teri sva se kratkočasila,
videla sva trav’co zeleneti,
slišala pastirčke vriskati.
Na koncu najin’ga življenja
rad bi videl svojo ljubico.
Za njo bi šel, za njo bi dal življenje,
za njo prelil bi svojo srčno kri.