Imel je le staro lupino,
a velik nasmeh kot milijonar,
z njo me je peljal v mesečino,
ki sejala je v morje srebra denar.
Imel je le staro lupino,
a zame je jahta bila,
pela sva z vetrom, z nočno tišino
in zvezda za naju je padla z neba.
Imel je le staro lupino,
a v njem je sijalo zlato,
v rokah je nosil toplino,
govoril je mirno, mehko.
Srce široko kot morje,
dušo odprto kakor nebo,
ljubezen, ki zgane vesolje,
in meni je dajal vse to.
Imel je le staro lupino,
a zame je bil admiral,
vldala je morju, rezal gladino
in z njim sem odkrival svet sanjskih obal.