Na morje sam ob rojstvu dneva,
ko spremlja ga le glas galeba,
na morje sam v stari batani
odhaja stari peškador.
Na moru sam sječanja vriju,
iz dubine mora srce mu griju,
na moru sam po plavom polju
odlazi stari peškador.
Kje je zdaj, kam odšla je
stara klapa neprespanih noči?
»Dej nam hitro eno rundo!«
nihče več ne zakriči.
Nima pisme, nima smija,
mura kantando se ne kanta,
slana suza sad poteče
niz lice starog ribara.
Na morju sam, tako z navade,
vrže mrežo, dan ukrade,
po morju sam z valovi jutra
odhaja stari peškador.
Po moru sam sve bliže kraju,
mrižu će dignit, kad bude u raju
i sasvim sam i sasvim tiho
odlazi stari peškador.
Kje je zdaj, kam odšla je
stara klapa neprespanih noči?
»Dej nam hitro eno rundo!«
nihče več ne zakriči.
Ni več pesmi, ni več smeha,
mora kantando se ne igra,
solza zdrsne in ponikne
med brazde starega moža.
Di je sada stara klapa,
stara klapa dugih noči bez sna?
Nima briškule i trešete,
nima nikog da akuža.
Nima pisme, nima smija,
mura kantando se ne kanta,
slana suza sad poteče
niz lice starog ribara.
Slana suza sad poteče,
adijo, stari peškador.