Vroč poletni je dan,
s tabo ves obsijan.
Tiho gledaš me,
solza boža te.
Vem, jutri bom sam.
V sebi jočem kot ti,
iščem tvoje poti.
Gledam te molče,
zdaj prepozno je
za drobne laži.
Mi ljudje smo kot morje,
strast valove budi.
Žalost, val, obzorje…
to boli.
Mi ljudje smo kot morje,
ko srce vzvalovi.
Vsak je sebi obzorje,
vsak le zase živi.
Noč raztaplja obraz,
v senci sva ti in jaz,
ko nekdo kot ti,
sebe se boji,
vso ljubezen zgubi.