Nešteto poti tke hrepenenje ljudi,
krik je v tebi, ko se vračaš k sebi.
Vsa razpotja so brezpotja
in vsak dan si v sebi sam
in nisi tu in nisi tam,
ko si želiš drugam.
Hrepenenje je bolečina,
če je življenje, ki ga živiš, praznina,
ko se zapiraš pred sabo
v svojo pozabo, ne vidiš luči,
ki polna sonca brez konca sije
v tvoje oči – in nisi to, kar si.
Tvoj zvezde želje so sadovi srca,
nemočen si le takrat, ko se nimaš rad.
Veš, biti je ljubiti in pogum lahko boli,
a le z njim boš to, kar si, prisluhni si.