V spominu mojih zmot
pričarala si mi svet not,
not drugačnih oseb,
v njih odmeval je nov smeh.
In tako si plaho pela,
da si me prevzela.
Čarala si barve objema,
pomešal sem jih z nama dvema.
Še danes se spominjam,
kaj si govorila,
kako si zaplesala
v drugačen svet,
zvito se smejala
in se igri predala.
V meni videla si svet,
sanjski svet, drugačen.
List usode si obrnila,
vanjo si še mene potegnila.
S tabo plavam zdaj v toku,
sama sva na tem otoku.