Tiha je noč,
samota sega do neba,
ko v čase srečnih dni
se zazrejo rosne oči.
Spominjam se besed,
iz daljave slišim šepet.
Za vedno bova skupaj,
za večno le midva.
Komu zmaga, komu poraz,
se sprašujem ves ta čas.
Preklet bil je dan,
ki te vzel je od mene stran.
Vsak večer
prikradeš se v moje sanje
in vsak nov dan
zdaj hočem živeti zanje.
Brez besed
se ljubiva vse do zore,
a tebe ni,
ko nov dan se z jutrom prebudi.
Zdaj stara slika
na dlani nemo govori
o najini ljubezni
tistih davnih srečnih dni.