Odšel sem v daljni tuji kraj,
kjer sem osamljen zdaj,
srce me vedno vleče tja,
kjer moji so doma.
Ob tihem gozdu dom je moj, tam bil nekoč sem mlad,
Savinja mimo valovi, tja hodil sem veslat.
Mi reka govorila je: »Ostani tu doma,
te v čolniču nosila bom, lepo bo za oba.«
Še sedaj, kadar tu ob reki sam sedim,
zdi se mi, kot da tiho, tiho val šumi,
zdi se mi, kot da tiho, tiho govori:
»Vrni, vrni, vrni, vrni se domov.«