V kamri luč se je prižgala,
dekle k oknu je prišla.
Pesem jo je prebudila,
lepa pesem fantovska.
Le odpri nam, zalo dekle, in povej, kako živiš,
ali okno svoje kamre z rožami še zdaj krasiš.
Kaj je v tvojem srcu skrito od tedaj, ko nas poznaš,
zdaj povej, dekle, odkrito, koga rada bolj imaš.
Nič ne rečeš, koga hočeš, kdo dobil bo nagelj tvoj,
morda pa odločit’ nočeš, kdo ostal naj bi s teboj.
Glej, dekle, nas, spet čez leto pridemo pod okno pet,
do tedaj pa misli vneto, komu boš prišla odpret.
V kamri luč je ugasnila,
pesem se na vas zgubi.
V jutro ptica je zapela,
fantje pa so se razšli.