Mama, vem, da si sama,
vem, da je hladna tvoja sobica.
Vem, da predolge so tvoje noči,
ko premišljuješ, zakaj smo vsi odšli.
Mama, vem, da si sama,
tudi ko rože ti lepo cveto.
Čakaš in upaš, da kdo le vrne se
in ti ogreje osamljeno srce.
Mama, več ne bom odlašal,
danes, danes grem od tod.
Čakaj me na pragu hiše,
ko iskal bom staro pot.
Našel bom vse steze stare,
ki že dolgo v srcu spe.
Našel vse kotičke v gozdu,
kjer nekoč igral sem se.