Na klopi pred hišo star oča sedi,
v poletni vročini si greje kosti.
Ko pipo prižiga, nasmehne se kdaj,
spomin se mu vrača nazaj.
Ej, oča, povejte, kaj sili Vas v smeh,
kaj hodi na misel v teh toplih Vam dneh?
Gotovo v spominih igra Vam srce,
povedati vse se ne sme.
Kaj silite vame, kako je bilo?
Bilo je tako, da nikdar več ne bo.
Ko sklonjena žela dekle je zrel klas,
namignila je, naj le pridem k njej v vas.
Ubrano smo fantje zapeli,
odšli smo v sosednje vasi,
ob svitu pa zopet smo želi.
Glej, danes pa tega več ni.