Se rajtaš ženiti, pa saj si premlad,
si prstan nadeneš, boš videl takrat,
ti ženka pokaže svoj pravi obraz,
si rekel takrat boš: »Ubogi sem jaz!«
Zakaj zdaj pod okno nobene ne greš,
nobene zdaj druge ljubiti ne smeš.
Nekoč pa prav ti si bil glavni falot,
ki deklice luštne si plavšal povsod.
Le pojdi in oženi se,
ljubezen je čez vse.
Le tisto ti naredi,
kar ti veli srce.
Saj kmalu spet se snidemo,
takrat bo spet lepo,
zapojemo po naše
kot nekdaj peli smo.
Pa vendar v zakonu boš našel še čas,
gotovo prišel boš še večkrat med nas.
Navadil boš ženko, da kdaj greš na vas,
boš z nami prepeval veselo naglas.