Bela noč me spet objame,
občutek me prevzame,
ki spomine prebudi,
spet se jutra veselim.
Ko prekrita bo snežna pot,
drobne stvari so to,
zvezde na nebu vedo,
da za božič se počutim kot otrok.
Bela snežinka se poje,
toplina me spomni na moje,
oni me stisnejo k sebi,
najbolj iskreni objemi.
Še ogenj v kaminu se smeje,
ljubezen je ta, ki me greje.
Solze mi sreče napolnijo življenja tok,
ker za božič sem spet kot otrok.
Ko jih vidim nasmejane,
obraze vse poznane,
v stari postelji zaspim,
le doma tako zažarim.
Daj objemi me spet močno,
drobne stvari so to,
zvezde na nebu vedo,
da vsako leto rada vrnem se domov.
Kjer bela snežinka se poje,
toplina me spomni na moje,
oni me stisnejo k sebi,
najbolj iskreni objemi.
Še ogenj v kaminu se smeje,
ljubezen je ta, ki me greje.
Solze mi sreče napolnijo življenja tok…
Bela snežinka se poje,
toplina me spomni na moje,
oni me stisnejo k sebi,
najbolj iskreni objemi.
Še ogenj v kaminu se smeje,
ljubezen je ta, ki me greje.
Solze mi sreče napolnijo življenja tok,
ker za božič sem spet kot otrok.