Modro morje, sinje morje,
šepetaj mi zdaj
o laseh, ki sem jih božal.
Jih bom smel še kdaj?
Z belim peskom je pokrila
mojo vročo dlan,
se smehljala, me ljubila,
bil poljub je slan.
Kako jo naj pozabim, kako naj grem naprej?
Tu, na svoji barki sanjam vsako noč o njej.
Kako jo naj pozabim? Preveč imam jo rad!
Njena koža je dišala lepše kot diši pomlad.
Rekla je, da je ob meni
našla svoj pristan,
da je moja, da me ljubi,
a odšla je stran.